{"id":1435,"date":"2022-11-09T14:12:59","date_gmt":"2022-11-09T14:12:59","guid":{"rendered":"https:\/\/beyondthetales.org\/lesson\/4-climate-change-and-migration\/"},"modified":"2023-02-26T17:39:30","modified_gmt":"2023-02-26T17:39:30","slug":"4-podnebne-spremembe-in-migracije","status":"publish","type":"lesson","link":"https:\/\/beyondthetales.org\/sl\/lesson\/4-podnebne-spremembe-in-migracije\/","title":{"rendered":"4. Podnebne spremembe in migracije"},"content":{"rendered":"<section class=\"wpb-content-wrapper\"><p>[vc_row css_animation=&#8221;&#8221; row_type=&#8221;row&#8221; use_row_as_full_screen_section=&#8221;no&#8221; type=&#8221;full_width&#8221; angled_section=&#8221;no&#8221; text_align=&#8221;left&#8221; background_image_as_pattern=&#8221;without_pattern&#8221;][vc_column][vc_column_text]<\/p>\n<h2><em>Homo Migrans<\/em><\/h2>\n<p>Selitve so univerzalna zna\u010dilnost ljudi \u017ee od samega za\u010detka \u010dlove\u0161tva. Homo sapiensu bi lahko rekli kar Homo migrans, saj so bile migracije celotno na\u0161o zgodovino taktika za pre\u017eivetje in strategija za prilagajanje na razli\u010dne okoljske strese.<\/p>\n<p><strong>Vendar pa danes svoboda gibanja ne velja enako za vse na tem planetu, neenakosti pa mo\u010dno omejujejo selitve.<\/strong><\/p>\n<p>Obstajajo razli\u010dni razlogi za migracije:<\/p>\n<ul>\n<li><strong>Prostovoljni,<\/strong> ko se ljudje za odhod odlo\u010dijo po lastni volji<\/li>\n<li><strong>Prisilni,<\/strong> ko so ljudje prisiljeni oditi zaradi vojn, preganjanja, degradacije okolja, podnebnih sprememb ipd.<\/li>\n<\/ul>\n<p>Odlo\u010ditve za selitev so lahko posledica bodisi:<\/p>\n<ul>\n<li><strong>individualnih interesov ali odlo\u010ditve<\/strong> (npr. ljubezen, radovednost, \u0161tudij, prilo\u017enosti za zaposlitev)<br \/>\nin\/ali<\/li>\n<li><strong>strukturnih sprememb,<\/strong> ki jih lahko razdelimo na:\n<ul>\n<li>dru\u017ebene spremembe\/dejavnike, kot so zagotavljanje bolj\u0161ih \u017eivljenjskih prilo\u017enosti zase in za svoje dru\u017eine (npr. po\u0161iljanje otrok v bolj\u0161e in varnej\u0161e \u0161ole, mo\u017enost dostojne slu\u017ebe \u2026);<\/li>\n<li>ekonomske spremembe, na primer iskanje ve\u010d mo\u017enosti za zaposlitev in bolje pla\u010dana delovna mesta;<\/li>\n<li>politi\u010dne spremembe, kot so beg pred preganjanjem in diskriminacijo ter drugimi oblikami kr\u0161itev \u010dlovekovih pravic, vojna, oboro\u017eeni konflikti \u2026<\/li>\n<li>okoljske spremembe, kot so izpad pridelka, onesna\u017eenost vode, zraka in tal, uni\u010dujo\u010de naravne nesre\u010de \u2026<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>[\/vc_column_text][vc_empty_space height=&#8221;40px&#8221;][\/vc_column][\/vc_row][vc_row css_animation=&#8221;&#8221; row_type=&#8221;row&#8221; use_row_as_full_screen_section=&#8221;no&#8221; type=&#8221;full_width&#8221; angled_section=&#8221;no&#8221; text_align=&#8221;left&#8221; background_image_as_pattern=&#8221;without_pattern&#8221; css=&#8221;.vc_custom_1676904857926{background-color: #93d5ce !important;}&#8221; z_index=&#8221;&#8221;][vc_column][vc_column_text css=&#8221;.vc_custom_1677432210313{background-color: #93d5ce !important;}&#8221;]<em>Leta 2020 je bilo na svetu pribli\u017eno 281 milijonov mednarodnih migrantov, kar predstavlja 3,6 odstotka svetovnega prebivalstva. Gre za drobno manj\u0161ino svetovnega prebivalstva, ki je v zadnjih desetletjih stalno predstavljala 2\u20134 odstotke celotnega svetovnega prebivalstva. To pomeni, da ljudje praviloma \u0161e naprej v veliki meri ostajajo v svojih rojstnih dr\u017eavah. Ve\u010d o tem si lahko preberete v <a href=\"https:\/\/publications.iom.int\/books\/world-migration-report-2022\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">poro\u010dilu IOM o svetovnih migracijah za leto 2022.<\/a><\/em><br \/>\n[\/vc_column_text][vc_empty_space height=&#8221;20px&#8221;][\/vc_column][\/vc_row][vc_row css_animation=&#8221;&#8221; row_type=&#8221;row&#8221; use_row_as_full_screen_section=&#8221;no&#8221; type=&#8221;full_width&#8221; angled_section=&#8221;no&#8221; text_align=&#8221;left&#8221; background_image_as_pattern=&#8221;without_pattern&#8221;][vc_column][vc_empty_space height=&#8221;40px&#8221;][vc_column_text]Zgodovinsko gledano je bil obseg mednarodnih migracij iz dr\u017eav z nizkimi dohodki majhen, in \u010deprav se je med letoma 1995 in 2020 malenkostno pove\u010dal, v resnici nismo pri\u010da rekordnim stopnjam mednarodnih migrantov:<\/p>\n<ul>\n<li>Latinska Amerika in Karibi: 2,3 % od vseh mednarodnih migrantov<\/li>\n<li>Afrika: 1,9 % od vseh mednarodnih migrantov<\/li>\n<li>Azija: 1,8 % od vseh mednarodnih migrantov<\/li>\n<\/ul>\n<p>Posledice podnebnih sprememb pomembno vplivajo na vzorce migracij, njihov vpliv pa se dodatno krepi v kombinaciji z drugimi krizami, kot so omejitve, povezane s pandemijo Covid-19, zaradi \u010desar prihaja do dolgoro\u010dnej\u0161ih vplivov na migracije. Dejansko je v letih 2020 in 2021 pandemija bolezni Covid-19 radikalno spremenila mobilnost po vsem svetu in povzro\u010dila \u0161e dodatne omejitve potovanj, zaradi \u010desar je obti\u010dalo in potrebovalo pomo\u010d na tiso\u010de migrantov. Ve\u010d o tem si lahko preberete <a href=\"https:\/\/www.migrationdataportal.org\/themes\/migration-data-relevant-covid-19-pandemic\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">tukaj<\/a>.[\/vc_column_text][vc_empty_space height=&#8221;40px&#8221;][\/vc_column][\/vc_row][vc_row css_animation=&#8221;&#8221; row_type=&#8221;row&#8221; use_row_as_full_screen_section=&#8221;no&#8221; type=&#8221;full_width&#8221; angled_section=&#8221;no&#8221; text_align=&#8221;left&#8221; background_image_as_pattern=&#8221;without_pattern&#8221; css=&#8221;.vc_custom_1676904857926{background-color: #93d5ce !important;}&#8221; z_index=&#8221;&#8221;][vc_column][vc_column_text css=&#8221;.vc_custom_1677432344263{background-color: #93d5ce !important;}&#8221;]<em>\u017de danes je zaradi poplav, su\u0161, vro\u010dinskih valov, orkanov, dvigovanja morske gladine in drugih naravnih nesre\u010d vsako leto prisiljenih zapustiti svoje domove na milijone ljudi. Najpogosteje si zavetje poi\u0161\u010dejo v lastni dr\u017eavi. Mednarodna federacija Rde\u010dega kri\u017ea in Rde\u010dega polmeseca (IFRC) v svojem poro\u010dilu navaja, da je bilo leta 2020 zaradi nesre\u010d notranje razseljenih 30,7 milijona ljudi, ve\u010d kot trikrat toliko kot zaradi konfliktov in nasilja. Strokovnjaki opozarjajo, da se bo zaradi posledic podnebnih sprememb obseg tovrstnih migracij \u0161e pove\u010deval \u2013 po ocenah Svetovne banke naj bi jih bilo do sredine stoletja ve\u010d kot 200 milijonov. Ve\u010d o tem si lahko preberete <a href=\"https:\/\/www.worldbank.org\/en\/news\/feature\/2021\/09\/13\/millions-on-the-move-in-their-own-countries-the-human-face-of-climate-change\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">tukaj<\/a>.<\/em><br \/>\n[\/vc_column_text][vc_empty_space height=&#8221;20px&#8221;][\/vc_column][\/vc_row][vc_row css_animation=&#8221;&#8221; row_type=&#8221;row&#8221; use_row_as_full_screen_section=&#8221;no&#8221; type=&#8221;full_width&#8221; angled_section=&#8221;no&#8221; text_align=&#8221;left&#8221; background_image_as_pattern=&#8221;without_pattern&#8221;][vc_column][vc_empty_space height=&#8221;20px&#8221;][vc_separator type=&#8221;normal&#8221; up=&#8221;25&#8243; down=&#8221;25&#8243;][vc_column_text]<\/p>\n<h2>Migration and climate change<\/h2>\n<p>[\/vc_column_text][vc_empty_space height=&#8221;40px&#8221;][\/vc_column][\/vc_row][vc_row css_animation=&#8221;&#8221; row_type=&#8221;row&#8221; use_row_as_full_screen_section=&#8221;no&#8221; type=&#8221;full_width&#8221; angled_section=&#8221;no&#8221; text_align=&#8221;left&#8221; background_image_as_pattern=&#8221;without_pattern&#8221; css=&#8221;.vc_custom_1676904857926{background-color: #93d5ce !important;}&#8221; z_index=&#8221;&#8221;][vc_column][vc_column_text css=&#8221;.vc_custom_1677432416398{background-color: #93d5ce !important;}&#8221;]<em>Za milijone ljudi so migracije \u017ee danes edina mo\u017enost za prilagajanje na podnebne spremembe. Su\u0161e, orkani, poplave in dvigovanje morske gladine \u2013 vse to sili ljudi v selitve. Podnebne spremembe mo\u010dno spreminjajo vzorce migracij, kar potrjuje tudi novo poro\u010dilo <a href=\"https:\/\/www.ipcc.ch\/report\/ar6\/wg2\/\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">Medvladnega odbora za podnebne spremembe <\/a>(IPCC).<\/em>[\/vc_column_text][vc_empty_space height=&#8221;20px&#8221;][\/vc_column][\/vc_row][vc_row css_animation=&#8221;&#8221; row_type=&#8221;row&#8221; use_row_as_full_screen_section=&#8221;no&#8221; type=&#8221;full_width&#8221; angled_section=&#8221;no&#8221; text_align=&#8221;left&#8221; background_image_as_pattern=&#8221;without_pattern&#8221;][vc_column][vc_empty_space height=&#8221;40px&#8221;][vc_column_text]Ve\u010dina s podnebjem povezanih selitev se dogaja <strong>znotraj posameznih dr\u017eav<\/strong>, in ne onkraj mednarodnih meja. S podnebjem povezane migracije zelo pogosto potekajo <strong>s pode\u017eelskih obmo\u010dij v mesta<\/strong>. Ko na primer su\u0161a prizadene kmetijska obmo\u010dja, se ljudje preselijo v druga mesta v iskanju drugega dela (preselili so se, a ne dale\u010d).<\/p>\n<p>Ko ljudje vendarle pre\u010dkajo meje, gre obi\u010dajno za meje <strong>med sosednjimi dr\u017eavami<\/strong>. Vendar pa so v \u0161tevilnih primerih mednarodnih podnebnih migracij podnebne spremembe ve\u010dinoma \u0161e vedno skriti (oziroma prezrti) dejavnik, zlasti pri zgoraj omenjenih ve\u010dstopenjskih migracijah s pode\u017eelja v mesto, kjer lahko ljudje najprej ostanejo dlje \u010dasa in se nato preselijo preko meje. Ko se s\u010dasoma preselijo, pa so obi\u010dajno obravnavani kot \u00bbprostovoljni\u00ab migranti namesto kot podnebni begunci.<\/p>\n<p>V industrializiranih, urbaniziranih dr\u017eavah so s podnebjem povezane migracije manj pogoste kot v dr\u017eavah z nizkimi dohodki in velikim dele\u017eem pode\u017eelskega prebivalstva. Vendar pa so podnebne migracije problem tudi v teh dr\u017eavah. Tako se bo na primer v primeru nadaljnjega dvigovanja morske gladine porazdelitev prebivalstva po pri\u010dakovanjih spremenila v korist neobalnih obmo\u010dij.<\/p>\n<p>Na migracijske vzorce prebivalstva mo\u010dno vplivajo tako <strong>postopne<\/strong> kot <strong>nenadne podnebne in okoljske spremembe:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong>Nenadni dogodki<\/strong> (kot so poplave in zemeljski plazovi) prizadetim prebivalcem pogosto uni\u010dijo sredstva za pre\u017eivljanje in jih prisilijo v to, da zapustijo svoje domove in se preselijo \u2013 ve\u010dinoma za\u010dasno, v\u010dasih pa tudi za stalno.<\/li>\n<li><strong>Postopni dogodki <\/strong>(kot so su\u0161e, nara\u0161\u010danje morske gladine ter drugo postopno uni\u010devanje zemlji\u0161\u010d in okolja, ki lahko povzro\u010di pomanjkanje vode in negotovo oskrbo s hrano) prisilijo ljudi v trajne selitve.<\/li>\n<\/ul>\n<p>[\/vc_column_text][vc_empty_space height=&#8221;40px&#8221;][\/vc_column][\/vc_row][vc_row css_animation=&#8221;&#8221; row_type=&#8221;row&#8221; use_row_as_full_screen_section=&#8221;no&#8221; type=&#8221;full_width&#8221; angled_section=&#8221;no&#8221; text_align=&#8221;left&#8221; background_image_as_pattern=&#8221;without_pattern&#8221; css=&#8221;.vc_custom_1676904857926{background-color: #93d5ce !important;}&#8221; z_index=&#8221;&#8221;][vc_column][vc_column_text css=&#8221;.vc_custom_1677432522027{background-color: #93d5ce !important;}&#8221;]<em>Posledice podnebnih sprememb so le redko edini dejavnik, ki vpliva na odlo\u010ditev posameznika, da se preseli oziroma ostane, kjer je, lahko pa predstavljajo pove\u010dano tveganje za ve\u010dplastno krizo skupaj s dru\u017ebeno-ekonomskimi krizami, izbruhi bolezni, konflikti in skrajno marginalizacijo. Podnebne migracije lahko sicer predstavljajo te\u017eavo tako v bogatih kot v revnih dr\u017eavah, a rev\u0161\u010dina pomembno vpliva na ranljivost ljudi za podnebne \u0161oke in stresne dejavnike. Tako na primer raziskava organizacije Oxfam ka\u017ee, da je bila med letoma 2008 in 2016 verjetnost za razselitev zaradi nenadnih ekstremnih vremenskih katastrof pri ljudeh v dr\u017eavah z nizkim in ni\u017ejim srednjim dohodkom pribli\u017eno petkrat ve\u010dja kot pri ljudeh v dr\u017eavah z visokim dohodkom. Raziskava je na voljo <a href=\"https:\/\/www-cdn.oxfam.org\/s3fs-public\/file_attachments\/bp-uprooted-climate-change-displacement-021117-en.pdf\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">tukaj<\/a>.<\/em><br \/>\n[\/vc_column_text][vc_empty_space height=&#8221;20px&#8221;][\/vc_column][\/vc_row][vc_row css_animation=&#8221;&#8221; row_type=&#8221;row&#8221; use_row_as_full_screen_section=&#8221;no&#8221; type=&#8221;full_width&#8221; angled_section=&#8221;no&#8221; text_align=&#8221;left&#8221; background_image_as_pattern=&#8221;without_pattern&#8221;][vc_column][vc_empty_space height=&#8221;20px&#8221;][\/vc_column][\/vc_row][vc_row css_animation=&#8221;&#8221; row_type=&#8221;row&#8221; use_row_as_full_screen_section=&#8221;no&#8221; type=&#8221;full_width&#8221; angled_section=&#8221;no&#8221; text_align=&#8221;left&#8221; background_image_as_pattern=&#8221;without_pattern&#8221; css=&#8221;.vc_custom_1676904857926{background-color: #93d5ce !important;}&#8221; z_index=&#8221;&#8221;][vc_column][vc_column_text css=&#8221;.vc_custom_1677432547330{background-color: #93d5ce !important;}&#8221;]<em>Nova Oxfamova raziskava ka\u017ee, da je humanitarni sistem s stopnjevanjem posledic podnebnih sprememb pod vse ve\u010djim pritiskom in da se nanj ne more ustrezno odzvati. Zahteve za humanitarno pomo\u010d OZN, povezane z ekstremnimi vremenskimi dogodki, so bile leta 2021 po ocenah osemkrat vi\u0161je kot leta 2000. Raziskava je na voljo <a href=\"https:\/\/policy-practice.oxfam.org\/resources\/footing-the-bill-fair-finance-for-loss-and-damage-in-an-era-of-escalating-clima-621382\/\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">tukaj<\/a>.<\/em><br \/>\n[\/vc_column_text][vc_empty_space height=&#8221;20px&#8221;][\/vc_column][\/vc_row][vc_row css_animation=&#8221;&#8221; row_type=&#8221;row&#8221; use_row_as_full_screen_section=&#8221;no&#8221; type=&#8221;full_width&#8221; angled_section=&#8221;no&#8221; text_align=&#8221;left&#8221; background_image_as_pattern=&#8221;without_pattern&#8221;][vc_column][vc_empty_space height=&#8221;20px&#8221;][\/vc_column][\/vc_row][vc_row css_animation=&#8221;&#8221; row_type=&#8221;row&#8221; use_row_as_full_screen_section=&#8221;no&#8221; type=&#8221;full_width&#8221; angled_section=&#8221;no&#8221; text_align=&#8221;left&#8221; background_image_as_pattern=&#8221;without_pattern&#8221; css=&#8221;.vc_custom_1676904857926{background-color: #93d5ce !important;}&#8221; z_index=&#8221;&#8221;][vc_column][vc_column_text css=&#8221;.vc_custom_1677432589543{background-color: #93d5ce !important;}&#8221;]<em>Podnebne spremembe so vse pomembnej\u0161i dejavnik pri vzrokih za oboro\u017eene spopade za vodo in druge naravne vire. Mnogi klimatologi sirske begunce \u017ee obravnavajo kot podnebne begunce. Raziskovalci in oblikovalci politik v zadnjih dveh desetletjih vse ve\u010djo pozornost namenjajo sou\u010dinkovanju med podnebnimi spremembami in konflikti. Podatki ka\u017eejo precej\u0161nje ujemanje med dr\u017eavami, ki so jih podnebne spremembe najbolj prizadele, ter tistimi, v katerih je najve\u010dja nevarnost za nasilni konflikt. Ve\u010d o tem si lahko preberete <a href=\"https:\/\/climate-conflict.org\/\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">tukaj<\/a>.<\/em><br \/>\n[\/vc_column_text][vc_empty_space height=&#8221;20px&#8221;][\/vc_column][\/vc_row][vc_row css_animation=&#8221;&#8221; row_type=&#8221;row&#8221; use_row_as_full_screen_section=&#8221;no&#8221; type=&#8221;full_width&#8221; angled_section=&#8221;no&#8221; text_align=&#8221;left&#8221; background_image_as_pattern=&#8221;without_pattern&#8221;][vc_column][vc_empty_space height=&#8221;40px&#8221;][vc_column_text]<\/p>\n<h3>Migracije kot re\u0161itev za prilagajanje na podnebne spremembe<\/h3>\n<p>Selitve so \u017ee eden izmed na\u010dinov, na katere se ljudje spoprijemajo s podnebnimi spremembami. \u010ce se lahko preseljujejo <strong>varno in zakonito in \u010de imajo za to dovolj \u010dasa,<\/strong> je manj verjetno, da bo pri\u0161lo do humanitarne krize. \u010ce torej omogo\u010dimo zgoraj navedene dejavnike,<strong> lahko migracije uporabimo tudi kot strategijo za spopadanje s podnebnimi spremembami.<\/strong> Pri tem pa je potrebno poudariti tudi, da so najranljivej\u0161i med vsemi pravzaprav tisti, ki nimajo potrebnih sredstev za preselitev in ki tako de facto postanejo ujeti prebivalci.[\/vc_column_text][vc_empty_space height=&#8221;20px&#8221;][\/vc_column][\/vc_row][vc_row css_animation=&#8221;&#8221; row_type=&#8221;row&#8221; use_row_as_full_screen_section=&#8221;no&#8221; type=&#8221;full_width&#8221; angled_section=&#8221;no&#8221; text_align=&#8221;left&#8221; background_image_as_pattern=&#8221;without_pattern&#8221; css=&#8221;.vc_custom_1676904857926{background-color: #93d5ce !important;}&#8221; z_index=&#8221;&#8221;][vc_column][vc_column_text css=&#8221;.vc_custom_1677432935331{background-color: #93d5ce !important;}&#8221;]<em>Migracije so trenutno ena najpomembnej\u0161ih lastnih strategij prilagajanja na podnebne spremembe. Evropski in drugi voditelji privilegiranega globalnega severa morajo zdaj najti na\u010din, kako jih olaj\u0161ati. Nove begunske krize ne bodo povzro\u010dile podnebne spremembe, temve\u010d bo do krize pri\u0161lo zaradi poskusov zaustavljanja teh migracij. Ve\u010d o migracijah kot strategiji prilagajanja na podnebne spremembe si lahko preberete <a href=\"https:\/\/climatemigration.org.uk\/climate-adaptation-strategies-migration\/\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">tukaj<\/a>.<\/em><br \/>\n[\/vc_column_text][vc_empty_space height=&#8221;20px&#8221;][\/vc_column][\/vc_row][vc_row css_animation=&#8221;&#8221; row_type=&#8221;row&#8221; use_row_as_full_screen_section=&#8221;no&#8221; type=&#8221;full_width&#8221; angled_section=&#8221;no&#8221; text_align=&#8221;left&#8221; background_image_as_pattern=&#8221;without_pattern&#8221;][vc_column][vc_separator type=&#8221;normal&#8221; up=&#8221;25&#8243; down=&#8221;25&#8243;][vc_column_text]<\/p>\n<h2>Pomanjkanje definicij \u2013 pomanjkanje pravne za\u0161\u010dite<\/h2>\n<p>[\/vc_column_text][vc_empty_space height=&#8221;40px&#8221;][vc_column_text]\u010ceprav je zaradi posledic podnebnih sprememb razseljenih na milijone ljudi, podnebni begunci \u0161e vedno niso formalno opredeljeni, prepoznani in za\u0161\u010diteni z mednarodnim pravom. \u010ceprav je polo\u017eaj podnebnih beguncev podoben kot pri ljudeh, ki be\u017eijo pred vojno ali preganjanjem, lahko vojni begunci vsaj upajo na vrnitev, medtem ko se podnebni begunci v ve\u010dini primerov nikoli ne morejo vrniti domov. Paradoks sistema mednarodne za\u0161\u010dite je, da vsak, ki ga ne \u0161\u010diti status begunca, samodejno postane \u00bbilegalec\u00ab. Kriminalizacija migracij je neposredna posledica tega, da migranti nimajo mo\u017enosti zakonitega vstopa. Obseg pravic in za\u0161\u010dite je odvisen od tega, ali je preselitev za\u010dasna ali trajna, ali so bili ljudje razseljeni prisilno ali prostovoljno. Dodatna te\u017eava s pomanjkanjem formalnih in globalnih definicij je pomanjkanje sistemskega (in sistemati\u010dnega) spremljanja trendov, povezanih s podnebnimi migracijami, in posledi\u010dno pomanjkanje oblikovanja sistemskih politik za ukrepe odzivanja, odprave \u0161kode in gradnje okolja.<\/p>\n<p>Obstaja ve\u010d delovnih definicij teh ljudi, izrazi, ki se obi\u010dajno pojavljajo, pa so \u00bbokoljski begunec\u00ab, \u00bbokoljski migrant\u00ab ter \u00bbpodnebni migrant\u00ab ali \u00bbpodnebni begunec\u00ab, kar \u0161e dodatno prispeva k zmedi pri razpravi o tej temi.<\/p>\n<p>Leta 2013 je Ioane Teitiota, prebivalec Kiribatija, <strong>kot prvi v zgodovini<\/strong> zahteval status \u00bbpodnebnega begunca\u00ab v skladu z \u017denevsko konvencijo o statusu beguncev ter zaprosil za azil. Na Novi Zelandiji sta njegovo zahtevo kot neutemeljeno zavrnili tako vrhovno kot prizivno sodi\u0161\u010de, in leta 2015 je bila njegova pro\u0161nja za azil na Novi Zelandiji zavrnjena. Ioane Teitiota je bil z \u017eeno in otroki deportiran nazaj v svojo domovino Kiribati. Leta 2020 pa je Odbor ZN za \u010dlovekove pravice v svoji prvi in s tem <strong>zgodovinski odlo\u010ditvi<\/strong> <strong>o prito\u017ebi individualnega prosilca za azil zaradi posledic podnebnih sprememb<\/strong> izjavil, da dr\u017eave ne smejo izgnati posameznikov, ki jim je zaradi \u017eivljenjskih okoli\u0161\u010din kot posledice podnebnih sprememb kr\u0161ena pravica do \u017eivljenja. Ta razsodba je nedvomno vzpostavila nove standarde, ki bi lahko vplivali na uspe\u0161nost prihodnjih pro\u0161enj za azil, povezanih s podnebnimi spremembami.[\/vc_column_text][vc_empty_space height=&#8221;40px&#8221;][\/vc_column][\/vc_row][vc_row css_animation=&#8221;&#8221; row_type=&#8221;row&#8221; use_row_as_full_screen_section=&#8221;no&#8221; type=&#8221;full_width&#8221; angled_section=&#8221;no&#8221; text_align=&#8221;left&#8221; background_image_as_pattern=&#8221;without_pattern&#8221; css=&#8221;.vc_custom_1676904857926{background-color: #93d5ce !important;}&#8221; z_index=&#8221;&#8221;][vc_column][vc_column_text css=&#8221;.vc_custom_1677433130332{background-color: #93d5ce !important;}&#8221;]<em>Mednarodna organizacija za migracije od leta 2019 naprej podnebne migrante opredeljuje kot \u00bbosebe ali skupine oseb, ki so \u2013 v glavnem zaradi nenadnih ali vse ve\u010djih sprememb v okolju kot posledice podnebnih sprememb \u2013 prisiljene ali se same odlo\u010dijo zapustiti svoja obi\u010dajna bivali\u0161\u010da, bodisi za\u010dasno ali trajno, in se preseliti znotraj dr\u017eave ali \u010dez mednarodno mejo\u00ab. Vendar pa je to zgolj ena izmed definicij, saj \u0161e vedno nimamo mednarodno priznane in enotne definicije podnebnih migrantov oziroma beguncev. Zgornja odlo\u010ditev Odbora ZN za \u010dlovekove pravice vsebuje vsebinsko utemeljitev in seznam dogodkov, ki lahko posameznike spodbudijo k tem, da odidejo v drugo dr\u017eavo in zaprosijo za za\u0161\u010dito pred \u0161kodo, povezano s podnebjem. Ve\u010d o tem si lahko preberete <a href=\"https:\/\/www.ohchr.org\/en\/press-releases\/2020\/01\/historic-un-human-rights-case-opens-door-climate-change-asylum-claims\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">tukaj<\/a>. <\/em><br \/>\n[\/vc_column_text][vc_empty_space height=&#8221;20px&#8221;][\/vc_column][\/vc_row][vc_row css_animation=&#8221;&#8221; row_type=&#8221;row&#8221; use_row_as_full_screen_section=&#8221;no&#8221; type=&#8221;full_width&#8221; angled_section=&#8221;no&#8221; text_align=&#8221;left&#8221; background_image_as_pattern=&#8221;without_pattern&#8221;][vc_column][vc_empty_space height=&#8221;40px&#8221;][vc_column_text]V naslednjem delu modula so na\u0161tete nekatere izmed svetovnih regij, ki so trenutno mo\u010dno prizadete zaradi podnebnih sprememb.<br \/>\n[\/vc_column_text][\/vc_column][\/vc_row]<\/p>\n<\/section>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"[vc_row css_animation=\"\" row_type=\"row\" use_row_as_full_screen_section=\"no\" type=\"full_width\" angled_section=\"no\" text_align=\"left\" background_image_as_pattern=\"without_pattern\"][vc_column][vc_column_text] Homo Migrans Selitve so univerzalna zna\u010dilnost ljudi \u017ee od samega za\u010detka \u010dlove\u0161tva. Homo sapiensu bi lahko rekli kar Homo migrans, saj so bile migracije celotno na\u0161o zgodovino taktika za pre\u017eivetje in strategija za prilagajanje na razli\u010dne okoljske...","protected":false},"featured_media":129,"template":"","meta":{"_initial_content":"","_new_post":false,"_quiz_has_questions":false,"_lesson_complexity":"easy","_lesson_length":10,"_lesson_course":1339,"_lesson_preview":""},"lesson-tag":[],"class_list":["post-1435","lesson","type-lesson","status-publish","has-post-thumbnail","hentry","module-modul-1-podnebne-migracije","post"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/beyondthetales.org\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/lessons\/1435","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/beyondthetales.org\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/lessons"}],"about":[{"href":"https:\/\/beyondthetales.org\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/lesson"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/beyondthetales.org\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/lessons\/1435\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2995,"href":"https:\/\/beyondthetales.org\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/lessons\/1435\/revisions\/2995"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/beyondthetales.org\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/129"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/beyondthetales.org\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1435"}],"wp:term":[{"taxonomy":"lesson-tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/beyondthetales.org\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/lesson-tag?post=1435"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}