“Podnebne spremembe so problem, migracije niso. Problem pa je njihovo upravljanje,” je na že 8. nacionalni konferenci globalnega učenja izpostavila glavna govorka dr. Sarah Walker. Na konferenci, ki sta jo v okviru projekta Onkraj zgodb (Beyond the tales) organizirala društvo Humanitas in Umanotera, je bila predstavljena tudi knjižica Nekoč je bil dom. V njej so zbrane zgodbe oseb, ki so se soočile s selitvijo zaradi podnebnih sprememb, ali pa se s tem trenutno soočajo.

Nacionalna konferenca globalnega učenja se je med drugim osredotočila na povezavo med podnebnimi spremembami in migracijami ter na vpetost podnebnih migracij v obstoječe globalne neenakosti. Dogodek je otvorila dr. Barbara Vodopivec, vodja društva Humanitas, ki je v uvodnem nagovoru povedala, da do podnebnih migracij prihaja tako v bogatih kot v revnih državah, a revščina pomembno vpliva na ranljivost ljudi, s tem pa tudi na njihovo zmožnost prilagajanja na posledice podnebne krize. “Podnebne spremembe namreč niso zgolj naravne katastrofe – močno so vpete tudi v družbeno-politična in ekonomska razmerja.” Poudarila je še, da mora biti tema podnebnih migracij v izobraževanju naslovljena na razumljiv in jasen način, a tudi tako, da ljudje ob tem ne bodo doživljali stiske, zaskrbljenosti in apatije.

Glavna govorka na konferenci dr. Sarah Walker, podoktorska raziskovalka na Univerzi v Bologni, ki pri svojem delu preučuje presečišča migracij, rase, spola in državljanstva, je poudarila, da so obstoječi javni diskurzi o podnebnih selitvah velikokrat napačni, saj ne držijo pogosto navajane številke o masovnih selitvah prebivalcev globalnega juga na globalni sever. Večina podnebnih migracij je namreč kratkotrajnih in notranjih – ljudje se selijo znotraj svoje države oziroma regije. Izpostavila je tudi, da je narativ o podnebnih migracijah pogosto zgolj izgovor za militarizacijo meja na globalnem severu: “Države, ki povzročajo največ izpustov, so ravno tiste države, ki za branjenje svojih meja namenjajo dvakrat več finančnih sredstev kot za podnebne finance.”

Namen konference je bil poglobiti razumevanje podnebnih migracij, hkrati pa raziskovati načine, kako te kompleksne teme naslavljati v formalnem in neformalnem izobraževanju ter jih približati mladim. Udeleženci so se zato v drugem delu konference udeležili delavnic, na katerih so spoznali nekaj metod, ki jih bodo lahko uporabili pri poučevanju. Dr. Sarah Walker je predstavila metodo podnebnih dnevnikov, učno orodje za razpravo o medsebojno povezanih pravicah: pravice do mobilnosti, pravice do življenja v zdravem okolju in neenakega dostopa do teh pravic po vsem svetu. Darja Sekula Krstič in dr. Ana Kalin iz Foruma za enakopraven razvoj sta udeležence seznanili s kartami, ki na zabaven in poučen način spodbujajo k razmisleku o podnebnih spremembah in z njimi povezanih selitvah. Melinda Tamás in Angelika Derfler iz avstrijske nevladne organizacije Südwind pa sta na interaktiven način izpostavili različne poglede na podnebno pravičnost in prikazali globalne posledice podnebne krize – vključno s podnebnimi migracijami.

Skip to content